»Spodbude tako za realne kot tudi za simbolne kompozicije je iskal v stvarnem svetu, slikarsko tehniko pa je pogosto prilagajal značaju motivike. Še posebno v zrelem ustvarjalnem obdobju je opazno prehajanje med abstraktnim likovnim jezikom in konkretno likovno pripovedjo ter iskanje njune sinteze.«
»Ilustrator, slikar, grafik in oblikovalec Tomaž Kržišnik je študiral v Varšavi na Akademiji lepih umetnosti.«
»izbrane fotografije ne igrajo le na karto mističnosti svetlobe podob in perfektnosti kompozicij, temveč gradijo na vznemirljivem soočanju različnih pripovedi.«
»V tem pogledu je, tako kot razstavljene fotografije, svet podoben pravljici, prizorišču intimnega vpogleda v različne prostore Ljubljane, ki tako postaja privlačno, skrivnostno in vznemirljivo povedno za vsakega gledalca.«
»Ilustrirala je več kot sto knjig in bila za svoje delo večkrat nagrajena, dvakrat tudi z Levstikovo nagrado.«
»Risba z udarno preobrazbo naravnih obrisov, čemur je bil zvest vsa leta ustvarjanja.«
»Sprva je Ive Šubic deloval večinoma v črno-beli tehniki perorisbe, pozneje pa je v barvnih ilustracijah uporabljal tehniko gvaša.«
»Ilustrirala je več kot sto knjig in bila za svoje delo večkrat nagrajena.«
»Risba z udarno preobrazbo naravnih obrisov.«
»Ustvarjal je obsežen ilustratorski opus, ki je pomemben za razvoj te likovne zvrsti na Slovenskem.«
»Če ne povem resnice o sebi, je ne morem povedati o drugih.«
»Še vedno sem vidna, resnična in živa. / strast se še ni osula. / zardela od ljubljenja / vonjam cvetlični prah, ki lebdi na ramenih / upognjene trave.«
»Nikoli nisem sama, niti v temnem tunelu niti onkraj noči. Ker je z menoj in v meni pesem. In mi vladajo čustva.«
»Ni lahko biti edini pisan cvet / na vrtu belih rož. / vedno sama s seboj. / nenehno osredotočena na bistvo stvari …«
»Druga svetovna vojna je mater strašno zaznamovala. Njena generacija je bila nadčloveško pogumna in pokončna.«
»Razstava bo presegla prikaz umetnosti in dokumentov umetniških projektov.«
»Likovna dela nagrajencev druži izpopolnjenost v njihovi specifični smeri ustvarjanja.«
»Vprašanja o skupnosti in odnosu človek – okolje neizogibna in ključen del duha časa.«
»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«
»Rojstvo, ljubezen, smrt. Ob vseh teh fotografijah, ki s simboliko dominirajoče svetlobe ne pričajo o koncu, temveč o trajanju, prihodnosti in življenju, švigajo leta, se množijo spoznanja.«
»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«
»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«
»Kritika, ki jo odlikuje prepričljiv aparat subjektivnega vrednotenja, ki izhaja iz njene lastne, sicer sorazmerno kratke, a bogate kuratorske prakse.«
»Kritiška besedila in recenzije razstavnih projektov objavlja v časopisu Večer, Umetnostni kroniki in rubriki V očesu časopisa Delo.«
»Serija Odmev časa funkcionira kot replika na ti dve seriji, zastavljena kot vživljanje v naravo samo – njen odgovor na človeške posege.«
»Močan vizualni potencial in vsebinska enigmatičnost«
»so k sodelovanju povabili trojico umetnikov, vsak umetnik pa si je nato izbral kuratorja.«
»V poplavi vizualnih sporočil v naši fizični okolici in na spletu se zdi, da ni nikakršnega filtra, ki bi določil njihovo kakovost in kvantiteto. Podobe so vseprisotne in prav zaradi tega večkrat razvrednotene.«
»Babnikova serija fotografij in sloganov blagovnih znamk govori tudi o neomejeni in nevestni rabi fotografije za vsako ceno in povsod, ne glede na pomenske anomalije in neprimernost njihove komercialne uporabe.«
»Razstava kot celota raziskuje identiteto grafične matrice, ki je v sodobni umetnosti vezana predvsem na njeno (ne)stabilnost.«